17.
Včeraj, danes, jutri
Včeraj, danes, jutri
tega ne zmore več tisti ki je star
izpusti ne trenutka čar
je v tem da vzameš ta dar
dobiš le manj kot v par
glas ki čaka da spet se rodi
se v času in se ga boji
se zadnjih ne besed
ne more zložiti več nered
od obžalovanja je skoraj že slep
je tudi on ki ne ve da je lep
je tisti ki neguje svoj jaz
in drugim da prostor in čas
včeraj prišel je in danes spet gre
ga jutri ne bo več prepozno bo že
izpusti ne trenutka čar
je v tem da vzameš ta dar
dobiš le manj kot v par
glas ki čaka da spet se rodi
se v času in se ga boji
se zadnjih ne besed
ne more zložiti več nered
od obžalovanja je skoraj že slep
je tudi on ki ne ve da je lep
je tisti ki neguje svoj jaz
in drugim da prostor in čas
včeraj prišel je in danes spet gre
ga jutri ne bo več prepozno bo že











