Njega ni, ki ne bi bil z obstojem sprt,
vsak od nas gre iz zibelke v voščeni vrt.
Vsak pomalem se koles časa boji,
saj čas popoln je takrat le, ko stoji.

Solza brez objema, razlog brez pomena,
jutro brez odseva, grlo brez odmeva!

Strma pot, ki brez vrhov je in stopinj,
je mladost brez večnih prask in brez norij,
v raju pač ne moreš biti brez usodnih pik,
še najbolj čisto rojstvo ni brez mračnih slik.

Solza brez objema, razlog brez pomena,
jutro brez odseva, grlo brez odmeva!

Vsak pa ima izbiro, da izlije se v milino, da zbudi tišino ...